V muzej in na kavo, VI.

Med Puharjevo in Šubičevo ulico, vzdolž Cankarjeve in Prešernove, je bila v petek, 8. februarja, nepopisna gneča. Kot da vstop v večino ljubljanskih muzejev ni prost tudi vsako prvo nedeljo v mesecu. Kot da muzeji niso odprti preostalih tristo deset in še nekaj dni v letu. Dva dni kasneje, na čisto običajno nedeljo s čisto običajno vstopnino v Moderni galeriji razen kustosov ni bilo žive duše.

Kar je po eni strani precej žalostno, po drugi pa umetnosti željnem obiskovalcu omogoča nemoten ogled v lastnem tempu, brez skakanja po prstih, podrebrnega suvanja s komolci in kihanja za vrat. In tako me je po dvajsetih letih znova navdušil konstruktivizem, na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji sem odkrila kopico sodobnih umetnic in umetnikov, ki ustvarjajo noro dobre slike, v muzejski prodajalni pa sem našla še zadnjo manjkajočo številko Outsiderja.

Naj se popravim: prazen je bil v nedeljo le muzejski del, ne pa tudi kletna kavarna, kamor iz principa nisva šla, čeprav v njej strežejo odlično južnoameriško kavo in fantastičen ingverjev čaj z limono. Na kavo in najboljšo slano pito v mestu sva se raje sprehodila do enega od lokalov najljubšega ljubljanskega bistroja, ki ga vsakokrat znova zares toplo priporočam.  

*Fotografije umetnin v tem prispevku so črno-bele z namenom. Vzemite si enkrat čas in si jih oglejte v barvah.

Sorodni članki:

V muzej in na kavo, V.
V muzej in na kavo, IV.
V muzej in na kavo, III.
V muzej in na kavo, II.
Na kavo in v muzej
Pri Plečniku doma

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja