vselepoinprav.si

To ni bilo zasebno potovanje, zato za raziskovanje mesta, kaj šele njegove širše okolice, v resnici nisem imela nobenega časa. Potem se je zadnji dan, spontano in povsem nepričakovano, kot se to v takih situacijah rado primeri, odprlo okno z nekaj prostimi urami in zgodile sta se dve stvari: kratek izlet na sever in še krajši obisk mestnega središča.

Zaanse Schans: mlini na veter, sir in vroča čokolada

Če bi rekla, da smo se tam znašli po naključju, to ne drži povsem, res pa je, da smo šele kasneje ugotovili, da smo si izbrali eno od najbolj znanih in najbolj priljubljenih destinacij v predmestju Amsterdama. Zaanse Schans je čisto prava vas s čisto pravimi prebivalci in muzejem na prostem, ki sestoji iz lesenih hiš in mlinov na veter, nabranih z različnih koncev Nizozemske, pa raznovrstnih delavnic, med drugimi tudi takšnih, kjer izdelujejo lesene cokle, kakopak; sirarn, pekarn, slaščičarn in drugih prodajaln, v katerih je vse od naštetega (in še marsikaj) mogoče kupiti za domov. Vse to se razteza med reko Zaan in prostranimi, s kanali prepredenimi polji, na katerih se pasejo koze in gnezdijo ptice.

Med mlini na veter je tako pihalo, da smo se komaj obdržali na potki. Iz ene od hišk je že na daleč dišalo po sveže pripravljeni vroči čokoladi, a smo se ji uspeli upreti. Ni bil kriv veter, pač pa dejstvo, da smo se le nekoliko poprej v sirarni nadegustirali sirov s tisoč in enim okusom. Poleg nekaj kosov sira smo nakupili še par spominkov, a lesenih cokel ni bilo med njimi.

Amsterdam iz avta

Potem smo se vrnili v mesto. Pravzaprav je bilo, kot bi se usedli na turistični avtobus, s to razliko, da smo se z osebnim avtom dejansko lahko prebijali po ozkih enosmernih ulicah in ob neštetih kanalih brez ograj. In da smo bili sami svoji vodiči. Jasno, da so me očarale opečnate hiše z velikimi steklenimi okni in ornamentalnimi pročelji in jasno, da bi se bilo namesto ekspresnega pre-voza (aka. drive-through-ja) po prikupnih ulicah fino tudi sprehoditi, ampak to pač pride na vrsto naslednjič.

Na seznamu je ostalo marsikaj (ali pa kar vse), edina stvar, ki sem si jo zaprisegla za naslednje leto pa je ta, da se iz Amsterdama vrnem z robustnim črnim kolesom v prtljažniku.