Bananin
Kruh, kolač – kakor vam drago. Z orehi, mandeljni in dvema neskromnima žlicama domačega gozdnega medu. Mljask.
Kruh, kolač – kakor vam drago. Z orehi, mandeljni in dvema neskromnima žlicama domačega gozdnega medu. Mljask.
Prejšnji teden sem med predspomladanskim čiščenjem najbolj natrpane omare najine male garsonjere našla tole. Zapiske in nariske z enotedenskega tečaja japonščine, ki sem se ga na filofaksu udeležila še kot študentka in na katerega sem z omembe vrednim naporom zvlekla tudi Mateja. Najprej je malo godrnjal, nato pa je bil nad zadevo še bolj navdušen kot jaz. JDM obdobje je bilo, konec koncev, takrat ravno na vrhuncu. Preberi več »
Težko bi rekla, da sem nek hud tehnični tip, ampak dveh levih rok pa tudi nimam, zato me je novica, da se v centru Ljubljane po dolgem času spet odpira trgovina s tehničnimi zadevščinami, kar precej razveselila.
Preberi več »
Na miramarskem gradu je bil v sklopu šolskih ekskurzij vsak od naju vsaj po enkrat, a sva od njih – se razume, po lastni krivdi – odnesla bolj malo. Ali bolje rečeno, prav ničesar. In tako sva se nekega vetrovnega spomladanskega dne odpravila na izlet na italijansko obalo.
Preberi več »
Za cesto na Mangartsko sedlo sem prvič slišal nekaj let nazaj. Pozno, vem. “Pa kje živiš, človk?!” K temu je verjetno pripomoglo dejstvo, da v otroštvu nismo ravno veliko hodili na izlete. V največji meri pa pomoje kampanjsko učenje v srednji šoli. Sem že kdaj omenil, da sem imel geografijo za maturo? Razmere so se malenkost izboljšale, ko sem imel svoj prvi (in edini) avto. Drastično pa se je zadeva spremenila, ko sem spoznal cenjeno avtorico tegale bloga, ki me je zvlekla na prenekateri izlet in potovanje.
S fejst velik ruma, da so bolj žmohtne. Ble. Zadnji dve sva pohamsala za zajtrk.
Železniški muzej niti pod razno ni samo za fante. Okej, priznam, lokomotive niso ravno najzanimivejša stvar na svetu (česar ne bi mogla trditi za tramvaj), a so me njihove malodane arogantne dimenzije kljub temu precej navdušile.
Preberi več »
Iz omare sem zjutraj zvlekla najljubše Startasice. Sezona je uradno odprta.
Pred dvema letoma smo mati za osmi marec peljali na Blegoš. Sijalo je toplo marčevsko sonce, tla so bila prekrita s hitro kopnečo plastjo snega in zimski dan bi težko bil bolj popoln. Parkirali smo na Črnem kalu in se, eden bolj zagnan od drugega, zapodili po gozdu navkreber. Preberi več »