V Dolomite za en dan: Croda da Lago in jezero Federa

Vse je enkrat prvič, tudi Dolomiti za en dan in če mi česa kdaj ni bilo žal, potem je bila to nedvomno odločitev, da se odpraviva na slabe štiri ure in dobrih tristo kilometrov oddaljeno destinacijo, za en dan in le zato, da prehodiva v jesenskem času eno od lepših planinskih poti v Dolomitih: krožno pot okrog gorske verige Croda da Lago.

Jesenski Passo Giau

Da bi lovila sončni vzhod, sva bila, jasno, veliko prepozna, pač pa se je Giau – moj najljubši in eden od najbolj fotogeničnih dolomitskih prelazov – že kopal v dopoldanskem soncu in nemogoče je bilo, da se pri koči ne bi ustavila in skočila na bližnji hrib. Pravzaprav v teh koncih še nikoli nisva bila tako pozno v sezoni in poleg sivo-rumene jesenske trave, ob kateri so mogočne sive stene očaka Monte Gusella izstopale še malo bolj kot sicer, sta naju navdušila prazna cesta in parkirišče na vrhu prelaza – situacija, ki je v poletnih mesecih povsem nepredstavljiva.

Planinska pot med mogočnimi iglavci

Nekoliko več pločevine ter rumenih macesnov željnih pohodnikov se je nabralo na pol poti med vrhom prelaza in mestecem Pocol, natančneje pri izhodišču za Croda da Lago: jeseni brez dvoma eno najpopularnejših planinskih poti v Dolomitih. Opis je povsem upravičen: že po prvih nekaj minutah hoje po poti z označbo št. 437 so naju očarale visoke smreke, pomešane z živo rumenimi macesni, za katerimi so se dvigali mogočni vrhovi okoliških gorskih verig. Prečila sva šibek hudournik, se počasi dvigala in na razpotju na jasi izbrala pot št. 434, ki okrog gorovja pelje v smeri urinega kazalca. Na razgledni točki se je pod nama prvič odprla Cortina d’Ampezzo, v daljavi za nama so se dvigali znameniti Cinque Torri. Po uri in pol hoda, kmalu po tem, ko se je steza zravnala, najina prva postojanka ni bila več daleč.

Pravljično jezero Federa

Fotografij zlatorumenih macesnov, nanizanih okrog jezera, ki ga z zahodne strani obdajajo strme stene gorovja Croda da Lago, sva videla že nešteto, a so vse po vrsti delale krivico resničnim čarom jeseni, ki se vsako leto znova, v oktobru in novembru, zgodijo na tej planini – pogled na jezero in v njem odsevajoče macesne in gorske vrhove je namreč zares čudovit.

Krožna pot čez dve sedli s spektakularnimi razgledi

Pri koči sva posedela in pojedla, se naužila sonca in še zadnjikrat vrgla pogled na Cortino, nad katero sta se dvigali gorski skupini Sorapis in Antelao. Veliko pohodnikov se je na tem mestu obrnilo in se po isti poti vrnilo na izhodišče, midva pa sva se odločila za izjemno razgledno krožno pot, ki poteka okrog celotnega grebena Croda da Lago. Jezero pod nama je bilo vse manjše, pred nama pa je rasla špičasta gora Becco di Mezzedi – ob njenem vznožju sva po slabi uri hoje dosegla sedlo alias Forcella Ambrizzola.

Tu so se odprli novi, še bolj fantastični razgledi, tokrat na travnato dolino, nad katero sta se najvišja vrhova Cima d’Ambrizzola in Croda da Lago zdaj dvigala na najini desni strani. Za kratek čas sva se spustila po poti z oznako 436, nato pa vse do razpotja v gozdu, kjer sva na začetku zavila levo, sledila poti št. 435.

Spust je bil kratek, sledil pa mu je zadnji vzpon tega dne – ob pogledu na mogočni špičasti Cima d’Ambrizzola sva po nadaljnji uri hoje dosegla drugo sedlo – Forcella de Formin.

Na sedlu se je pred nama odprla skalnata pokrajina, spet povsem drugačna od tiste v dolini. Hodila sva po velikih ploščatih skalah, pred nama sta se bohotili mogočni oranžni steni vrhov Tofana di Mezzo in Tofana di Rozes in čeprav je mrzel veter bril do kosti, se razgleda se kar nisva mogla naužiti.

Sledil je spust najprej po melišču, nato pa sva med gromozanskimi skalami, ki so se (upam da dolgo tega) odkrušile s prepadnih sten nad nama, sledila dobro označeni, a nekoliko bolj tehnični stezi. Srečala sva nekaj pohodnikov, ki so popoldne izbrali obratno smer kot midva in nisva jim zavidala. Če bi se gor odpravila znova, bi se še enkrat odločila za najino pot – varianto v smeri urinega kazalca, ker je manj naporna. Ko sva spet dosegla rumene macesne, je bilo razpotje, na katerem sva dopoldan odvila levo, že čisto blizu.

Prehodila sva dobrih petnajst kilometrov, naredila več kot tisoč višincev in skoraj toliko fotografij.

Druga potepanja po Dolomitih:
V Dolomite z motorjem
Počitnice v Dolomitih
Dolomiti

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Instagram @leapiskurjeva
This error message is only visible to WordPress admins

Error: No connected account.

Please go to the Instagram Feed settings page to connect an account.

www.vselepoinprav.si ©2016 | Wordpress theme by Matej Perko