Za en dan na Švedsko: Malmö

Med danskim otokom Zelandijo in švedsko pokrajino Skanijo se nahaja ožina Øresund. Na njenem južnem delu, med Københavnom in Malmöjem, jo preči Øresundski most: Øresundsbroen po dansko, Öresundsbron po švedsko, Øresundsbron po dansko-švedsko. Dolg je dobrih sedem kilometrov in pol, kombinacija s podzemnim tunelom in cestno-železniško povezavo na umetnem otoku Peberholm na sredi ožine pa znaša vsega skupaj šestnajst cela štiri kilometre. Po vrhu mostu pelje cesta, nadstropje nižje vozi vlak. Ko sva bila lansko leto prvič na Švedskem, sva si obljubila, da se letos vrneva z motorjem. Pa se nisva – v drugo naju je na Švedsko pripeljal vlak.

Na postaji podzemne železnice pri københavnskem letališču sva za vozovnici v Malmö in nazaj odštela tristo štiriinšestdeset danskih kron, kar je zneslo slabih petindvajset evrov na osebo. Na malmöjski glavni postaji sva kupila karti za javni promet: bila sta to pravzaprav listka, ki ju je simpatični prodajalec vtaknil v majhna plastificirana ovitka. Opremljena s kruhki Wasa sva jo mahnila skozi staro mestno jedro: mimo muzejske hiške Ebba’s Hus, čez premični most, v trgovino s polarnimi lisičkami, na glavni trg.

Potem sva se z busom številka sedem zapeljala do Ribersborgs Kallbadhuset, odprtega kopališča na vodi, kjer je bilo kljub pičlim šestim stopinjam nad ničlo živahno kot sredi poletne sezone. Ker sva bila za kopanje v Baltiku veliko premalo pogumna, sva v plitvem morju raje brskala za školjkami, se pogrezala v kupe posušene morske trave, nakopičene na obali, in opazovala družine, ki so po mivkasti plaži samoiniciativno pobirale naplavljeno plastiko. Za nama se je raztezala silhueta mesta z dominantnim Turning Torsom, najvišjim nebotičnikom v Skandinaviji.

A naju še ni vleklo nazaj v mesto. Sedmica naju je zapeljala do mesteca Limhamn, od koder je bilo do končne destinacije, vznožja prvega od enainpetdesetih stebrov Øresundskega mostu, še dobre pol ure hoje. Gledala sva ga že od daleč in že od daleč je bil sila impresiven. Pod mostom vodi petšpot, s katere je v megličastem popoldanskem soncu z malo sreče mogoče narediti lepo število zavidljivo lepih fotografij in na skalah je bila že razporejena peščica ljubiteljskih fotografov, čakajoč na popoln trenutek. Bila sva med njimi.

Vrnila sva se skozi naselje, na las podobno Murglam (v resnici je verjetno ravno obratno – zakonca Ivanšek sta enostavno morala iskati inspiracijo ravno tukaj), s pritličnimi opečnatimi hiškami brez zaves, nizkimi ograjami in avtomobili največjega domačega proizvajalca na ulicah in dovozih. Za nameček sva nazaj grede z busa uočila tovarno pohištva String.

Tako kot lani tudi letos že planirava nov nordijski obisk. Ne ravno na Švedsko, čeprav se bova tudi sem še vrnila. Letalske karte so kupljene, semi-terenski vozili najeti, zemljevid pripravljen.

Fotografije: http://www.perkophotography.com

Sorodni članki:
Prvič na Dansko
Prvič na Švedsko

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

www.vselepoinprav.si ©2016 | Wordpress theme by Matej Perko