Prestreljenik

Predlani sva se za moj rojstni dan potepala po Veroni, lansko leto me je čakal izlet presenečenja na Vogel. Letos sem si destinacijo, moje drage Julijce, izbrala kar sama, manj vpliva pa sem imela na čas, ko se je rojstnodnevni izlet mogel zgoditi, saj nas je že v začetku junija vse po vrsti napadel hud prehlad. Potem je prišel štiridnevni podaljšan vikend. Prva dva dni vreme ni bilo naklonjeno hribolazenju, tretji dan ni obratovala kaninska žičnica. Vse se je končno izšlo v četrto in na praznični torek sva jo z zanosom mahnila na Prestreljenik, dva tisoč štiristo devetindevetdeset metrov visoko goro, ki se pne nad smučiščem Kanin.

Jutranje sonce je že dodobra segrelo bovško pokrajino in z njo male gondolske jajčke, zato je slabih dvajset stopinj na zgornji postaji žičnice slabih dvajset minut kasneje predstavljalo pravo osvežitev. Navzgor po smučišču je že maširal kak ducat obiskovalcev, tu in tam je za njimi leno capljal kakšen štirinožec. Vzpon na Prestreljenik ni niti zahteven niti dolg, pač pa je na poti potrebnega nekaj previdnega stopanja po skalah in gazenja po grušču. Na vrhu se nas je ob desetih dopoldan nabrala le peščica in vsi smo se navduševali nad razgledi, ki so jih zdaj tu zdaj tam odkrivali oblaki, ter nad mladim gamsom, ki je skakljal nekaj metrov nižje. Na belih skalah sva posedela slabo uro in uživala v tistem posebnem visokogorskem miru.

Preden sva se z dotlej od vročine že povsem razbeljenimi gondolami znova spustila v dolino, sva šla na joto v socialističnomodernistično menzo socialističnomodernistične zgradbe zgornje postaje žičnice. Bila je naravnost fantastična, tako kot tudi dizajn in notranja oprema objekta, ki se od začetka sedemdesetih let nista kaj dosti spremenila. Zakaj bi tudi se: zasnova je še vedno funkcionalna in oprema še vedno služi svojemu namenu. If it ain’t broke, dont fix it in upam, da še dolgo ostane tako.

Na poti domov sva se ustavila ob Rabeljskem jezeru in v prijetno hladno vodo namočila od hoje in vročine utrujene prste. Obožujem visokogorje. Obožujem Julijce.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja