Dvojka

V letu ali dveh se lahko marsikaj spremeni. Navdušenje nad cestnim kolesarjenjem, na primer. Pred dvema letoma sem v čisto prvem prispevku zapisala, da se v rekreativno bicikliranje, po možnosti takšno v hrib, še nisem pustila prepričati. Zdaj temu ni več tako. V zadnjem letu sem prisopihala na Rakitno, odvozila Sello Ronda in se povzpela na Mangart in – kar je najvažnejše – ob tem resnično uživala. Od mojega prvega zapisa se je spremenil tudi moj odnos do vsakodnevne priprave hrane. Zdaj to počnem z nekoliko več navdušenja, a me še vedno izjemno veseli, da najraje kuha kar on.

Sicer pa je vse po starem: Kristina in Matej še nista obupala nad pisanjem in sta od lanskega oktobra prispevala vsak po tri objave. Še vedno rada berem – pred dvema letoma prvo, trenutno pa zadnjo iz Knausgårdove avtobiografije, hodim v hribe in obiskujem tuja mesta – če se le da, z vlakom. Najbolj bran je bil prispevek o Dolomitih z motorjem, tesno za petami mu je sledil tisti o obisku v Bukarešti, na tretjem mestu pa je pristala objava o stvareh iz druge roke. V primerjavi s prvim letom je razlika le v dejstvu (in ob tem se prepričujem, da vsled pomanjkanja časa), da sem letos spisala za dve tretjini manj prispevkov kot lani. So pa ti toliko kvalitetnejši, si rečem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja