Na planino Prevala z Ljubelja

Možnost, da naju bo ujel dež, že dolgo ni več odločilni faktor pri tem, ali se odpraviva na potep ali ne, in kam. Ni slabega vremena, so samo slaba oblačila, je verjetno ena najbolj zguljenih fraz korona dobe, ko smo vsi enostavno le rabili biti zunaj, padavine gor ali dol. Poletne nevihte v hribih so seveda druga pesem, a teh še ni in poletja tudi ne. Tako sva se na enega od oblačnih majskih juter (in takšnih je bilo kar precej) odpravila na pohod na planino Prevala.

Po Bornovi poti na planino Prevala

Pravzaprav se nas je odpravilo pet, med katerimi najmlajši član ni štel še niti treh pomladi, a smo se vseeno odločili za nekoliko zahtevnejšo, Bornovo pot. V vasi Podljubelj sva pustila najinega šveda, oni pri propadajočem hotelu pod Zelenico na Ljubelju njihovega japonca. Ozka, na eni strani mestoma precej prepadna, a zelo slikovita pot se je vila po robu strmega pobočja in kmalu smo dosegli njen najznamenitejši del – dvesto petdeset metrov dolg, v skalo vklesan tunel, na polovici katerega se je skozi naravno okno odprl čudovit razgled na ovinkasto ljubeljsko cesto, nad katero se je vzpenjala Košuta. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da gre za ostanke ene izmed svetovnih vojn (čeprav so ga med obema vojnama res uporabljali za vojaške namene), je tunel pravzaprav zgradila premožna družina baronov Born, ki je na tržiškem območju nekoč razpolagala s številnimi, zaradi strmih pobočij težko dostopnimi gozdovi. V okolici Tržiča so zato zgradili številno tehnično precej zahtevno infrastrukturo, med katero sta zagotovo najbolj znana cesta, ki se vije skozi Dovžanovo sotesko ter Bornov tunel nad Ljubeljem, ki jim je služil za dostop do obsežnih gorskih lovišč.

Ko smo stopili iz tunela in sneli naglavne lučke (slednje je bilo še posebej zanimivo najmlajšemu pohodniku) nas je pot vodila čez nekaj melišč, nato pa počasi zavila v gozd. Razmočena gozdna tla so bila prepredena z luknjami gozdnih miši, te pa so se s steze umikale tako počasi, da smo imeli priliko opazovati skoraj vsako izmed njih. Po nadaljnjih dvajsetih minutah hoje po široki, z lužami prekriti gozdni poti, smo prispeli do koče.

Če je koča na planini Prevala po čem znana, potem so to sirovi štruklji, prekriti s celo tablico stopljene čokolade. S pogledom na v oblake zavit vrh Begunjščice smo naročili in pojedli eno porcijo, potem pa za dobro mero naročili še nekaj kanček bolj zdravega.

Vrnili smo se po krožni gozdni poti, ob Potočnikovem grabnu, ki je bil po obilnem deževju poln vode. V Podljubelju nas je čakal šved in nam tako prihranil duhamoren obcestni vzpon nazaj na Ljubelj.

Sprehod do koče na starem Ljubelju

Medtem ko je najmlajši član, utrujen od hoje in doživetij, s staršema odpotoval nazaj domov, sva se midva sprehodila še do koče na starem Ljubelju, ki se ponaša z nazivom najstarejšega cestnega prelaza v Evropi. A je trinajst serpentin dolga in ponekod osemindvajset stopinj nagnjena cesta danes, hvalabogu, zaprta za promet in s tem kar primerna za popoldanski sprehod in nekaj dodatnih višincev. Srečala le malo ljudi, v obnovljeni koči vzela kokakolo, nato pa brez potrebnih potrdil naredila nekaj korakov po avstrijski strani in počutila sem se drzno kot že dolgo ne. Tudi pri tej koči je bila le peščica pohodnikov, res pa je, da so se iz tržiške smeri in to niti ne prav počasi, bližali sivi oblaki.

Ogled spominskega parka taborišča Ljubelj-Mauthausen

Do sredine druge svetovne vojne je bilo z Ljubelja na avstrijsko stran mogoče priti le čez stari prelaz. Leta 1943 so jetniki delovnega taborišča Ljubelj, podružnice taborišča Mauthausen v Avstriji, dokončali kilometer in pol dolg predor, ki tržiško dolino z avstrijsko stranjo povezuje še danes. Na mestu taborišča, od katerega so ohranjeni obrisi nekdanjih stavb, je danes urejen spokojen spominski park. Neštetokrat sva se peljala tam mimo, a nikoli ustavila. Do zadnjič.

Bilo je že pozno popoldan, ko sva se usedla v avto in približno takrat se je iz sivega oblaka ulil dež. Zaradi mene bi se lahko tudi prej, ker slabega vremena ni, so le slaba oblačila.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja