Čez Vršič na drugo stran

Včeraj je bil tak dan, primeren za prvi jesenski roadtrip. Od Jesenic do Kranjske Gore se je po novem končno mogoče pripeljati brez občutka, da bo pod tabo razpadlo pol podvozja. Na Vršiču v soboto opoldne še nikoli nisem doživela tako malo ljudi, predvsem pa pločevine. To gre po vsej verjetnosti pripisati tudi trem razritim cestnim odsekom, ki jih bodo – tako vsaj obljubljajo – razkopavali še kar nekaj časa. Na klopci pred kočo sva popila kavo in se muzala ameriškim hikerjem, ki so naročali ješprenj.

Na strašno lepi in zastrašujoče prazni cesti do Trente sva srečala natančno en kombi in dva kolesarja, Soča pa se je v zgodnjepopoldanskem soncu še posebej bistro lesketala. Ker je bila cesta na Mangartsko sedlo zaradi nedavnega sneženja zaprta, sva jo za hec mahnila na italijanski Passo Premollo, kjer sva na za avtomobil širokih serpentinah vso pot do vrha srečala le enega kolega motorista.

V Logu pod Mangartom sva nato pomazala na edini pravi način pripravljeni pici, pri Meliti na Predelu pa spila čaj. Pozabila sva le na nalepko za na kufer, a nič zato – jesen se je komaj začela.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

www.vselepoinprav.si ©2016 | Wordpress theme by Matej Perko