Enica
Pred 365 dnevi, v noči s petka na soboto, sem za vselepoinprav spisala prvo objavo. Bil je to oseben prispevek, katerega vsebina se v letu dni ni bistveno spremenila. Vsega skupaj se jih je doslej nabralo 165, kar v povprečju znese nekje 14 na mesec oz. 3 na teden. Od tega sta jih 13 prispevala zdaj že stalna gosta: Kristina, dopisnica iz daljnega Podkarpatja, 4, Matej, iz dneva v dan bolj zagret kolesarski navdušenec, pa 9.
Objave z največjim številom ogledov so bile tista o najboljši italijanski piceriji v Ljubljani, ona o zaspanem sicilijanskem mestu in, glej ga zlomka, tudi tista o meni. Prvim trem tesno za petami sledita še ekološko osveščena prispevka Izmenjevalnica: novo za staro ter Iz druge roke. Največ odziva v obliki komentarjev so požele Norčije na Cerkniškem jezeru, takoj za njimi pa Črna Gora, Toskana in Zgodnjepoletni dan v Brezju. Blog je na neki točki očitno postal sila popularen, saj se je pojavil celo vsiljivec, ki je najnovejše objave na vsak način želel zamenjati z reklamiranjem tablet za zdravljenje moške erektilne disfunkcije.
Izmed 9 kategorij najraje pišem v tisti o raznovrstnih potepanjih doma in čez mejo, čeprav imam zanje veliko manj časa, kot bi si želela. Za najbolj zamudno se je izkazalo pisanje o knjigah, a ravno te objave nato najraje znova prebiram. Pri tem ne skoparim s citati – ti so že skorajda postali moj zaščitni znak.
Takole ob prebiranju prispevkov za nazaj ugotavljam, da bi si temi Plečnik in kolesarjenje v prihodnosti že skoraj zaslužili lastni kategoriji. Morda pa bo kaj na tem, že zdaj namreč razmišljam o kakšni manjši spremembi ali dveh in znabiti, da se bo iz tega kaj izcimilo. Ostanite umerjeni.